Razstava

Pilotni projekt

Monografija

Priročnik

Konferenca

Kontakt

Monografija predstavlja slovenske izsledke v okviru projekta ALPTER, kar je akronim, sestavljen iz začetnih zlogov njegovega naslova (The Terraced Landscapes of the Alpine Arc = Terasasta območja v alpskem svetu). Projekt sodi v evropsko akcijo INTERREG III B Alpine Space kot mednarodni podvig, v katerem obravnavajo osem pilotnih območij. Kar štiri so v Italiji, potem pa po ena v Franciji, Švici, Avstriji in v Sloveniji. Njegov glavni namen je preprečenje propadanja terasiranih kmetijskih zemljišč v širšem območju Alp. Goriška brda so v tem pogledu vsekakor vse pozornosti vreden pojav na stiku alpskega in mediteranskega sveta: pojav z izjemno svojsko fiziognomijo.

 

Avtorji so priznani strokovnjaki s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani in Geografskega inštituta Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Knjiga je torej tudi zgovoren dokument o uspešnem interdisciplinarnem sodelovanju, ki je že nekaj časa posebej značilno za področje urejanja prostora.

 

Ker je projekt medregionalen in potemtakem mednaroden, se zastavlja vprašanje primerljivosti metodologije obravnave in prezentacije rezultatov. Vprašanje je toliko bolj aktualno, kolikor bolj se integriramo v skupnost evropskih narodov, pri čemer nikakor ni samoumevno, da so drugje strokovnjaki pametnejši kakor pri nas.

 

Po ne ravno kratkotrajnih izkušnjah nam čisto gotovo ni treba imeti nikakršnega manjvrednostnega kompleksa. Po doslej dobljenih informacijah je ta metodologija samo delno poenotena, kar sicer ne vpliva na kakovost slovenskega prispevka. Zanimivo je, da je funkcija teras v izbranih pilotnih območjih različna (denimo, od travnika do vinograda). Razmeroma različna je tudi velikost izbranih pilotnih območij.

 

Po osnovni problematiki in orientaciji je slovenski elaborat geografsko analitično delo, sintetični oziroma aplikativni del pa prehaja v področje urejanja krajine, kar sodi v širšo interesno sfero (krajinske) arhitekture oziroma urbanizma (v najširšem pomenu te besede). Morda bi si kdo želel izvedeti več o historični genezi te vsekakor enkratne kulturne pokrajine ali celo o njenih etnografskih in umetnostnih komponentah, ki se eminentno reflektirajo tudi v prostoru, toda to bi dodatno povečalo obseg in s tem bržkone zameglilo glavni cilj projekta.

 

Težišče monografije so grafični prikazi dveh zvrsti. Po eni strani so to klasični diagrami, ki ponazarjajo numerične podatke, po drugi strani pa so nadvse zanimive v digitalni tehniki izdelane karte, ki predstavljajo prostorske in celo programske značilnosti območja (denimo, rabo tal, pa tudi še kaj drugega). Dejansko so dosti bolj zgovorne kot besedilo, ker lahko z enim pogledom zajamemo in dojamemo problem v vsej njegovi celovitosti. S sodobno digitalno tehniko, ki omogoča njihovo prekrivanje, je moč preigrati vse možne kombinacije in permutacije, pri čemer bi utegnili odkriti tudi kakšno neznano ali vsaj nepričakovano korelacijo.

 

Glavni namen projekta je, da bi bolje spoznali tiste prostorske prvine, ki sestavljajo kompleksni mozaik, kakršnega izoblikuje človek s terasnim preoblikovanjem pokrajine. Ne manj važna sestavina pa so tudi sodobne obnovitvene tehnike, ki morejo bistveno oplemenititi tako gospodarski kot estetski pokrajinski potencial celotnega predela. Ključnega pomena je tedaj tudi osveščanje prebivalstva in institucij. Kot primer izrazito pozitivne prakse je treba opozoriti na novo terasirano pobočje na območju Medane. Poseg je bil odlično pripravljen in zato tudi uresničen v rekordno kratkem času treh tednov v zgodnji jeseni leta 2006. Zasaditev s trsi so nato izvedli spomladi leta 2007.

 

Pravkar omenjeni smoter projekta je s to publikacijo gotovo dosežen. Kot natančno izoblikovana podatkovna baza lahko rabi obravnavana monografija lokalnim skupnostim pri morebitnem pridobivanju sredstev kot dokaz, kako dobro so raziskane konkretne okoliščine in kako produktivno so uresničene nekatere pobude. Hkrati pa more biti vzorec tudi za druga področja na Slovenskem, kjer je obdelovanje kmetijskih zemljišč na terasah enako aktualno kot v Brdih, ki s to knjigo po približno petdesetih letih dobivajo geografsko in krajinsko študijo s tolikerimi natančnimi podatki, da njena informacijska vrednost lep čas ne bo presežena.

 

Recenzent: prof. dr. Fedja Košir