Arhitektura, raziskave
Ljudje, ki so si prvi zamislili in nato poimenovali ozvezdja, so bili pripovedovalci zgodb. Ko so skupino zvezd povezali z namišljeno črto, so jim dali podobo inidentiteto. Zvezde, nanizane na črto, so bile kot dogodki, nanizani v zgodbo. Zamišljanje ozvezdij seveda ni spremenilo zvezd niti ni spremenilo črnepraznine, ki jih obdaja. Spremenilo je način, kako so ljudje dojemali nočno nebo.
John Berger,
AndOur Faces, My Heart, Brief As Photos
Na zgodovino gledamo kot na »produkcijo«, v vseh smislih besede: produkcijapomenov, začenši z »označujočimi sledovi« dogodkov; analitična tvorba, nikolidokončno oblikovana in vedno začasna; orodje za dekonstrukcijo ugotovljive resničnosti.
Manfredo Tafuri,
“The Historical Project,” in The Sphere and the Labyrinth
Črta je oznaka, ki mobilizira razlikovanje in nakazuje smer. Je del utemeljitvenega akta, kot tudi del načrta. Preoblikuje in prikazuje. V davni preteklosti so zidarji črto enačili z zidarsko vrvico, ki so jo uporabljali za merjenje in uravnavanje. Pozneje, v 16. stoletju, je črta pomenila »brazdo na obrazu ali na dlani« in ekvator – črto, ki jo v mislih zarišemo na zemljo.
Kot beseda, pojem in praksa črta omogoča nastanek številnih zgodovin, geografij in skupin nalog v različnih merilih. Izhajajoč iz zanimanja za odnose med temi besedami, idejami, praksami, pa tudi za njihove zgodovine in vizualne jezike, lahko konstruiramo številne predmete proučevanja in tehtamo različne metode.
Črte opisujejo materialni in idejni značaj: opisujejo, kako so stavbe zgrajene ali kako bi morale biti zgrajene. Tako umeščajo oblike življenja, upravne meje, načine rabe zemljišč, ekonomske interese in politične ambicije. Medtem ko črta nakazuje na zamejenost tako v smislu ozemlja kot tudi epistemološkega okvira, pa zgodovinsko in semantično natančna geografska, pravna, tehnična, praktična in teoretska vprašanja postavljajo izziv. Zapisi na materialna tla in znotraj oblik diskurza prispevajo k legitimaciji družbenih in kulturnih razmejitev ter opredmetijo zahteve, povezane z upogljivimi ločnicami, kar ima lahko nepričakovane posledice. Črta kot rob okvirja ali širokokotne leče prikliče v zavest poetike in mikrogeografije ter tako spodkopava uveljavljene institucionalne strukture in kanonične oblike dokazov, kar je resnično lahko v pomoč pri procesu razmišljanja.
Prav v sedanjem času, ko so temelji političnega izgubili verodostojnost, je črta kot artefakt, izhajajoč iz zavestnega dejanja, bolj kot kadarkoli prej mesto političnega par excellence; kot namišljena črta ali »označujoči sled«, kot kretnja in predmet nudi orodje za razčlembo in (ponovno) vzpostavitev arhitekture kot zbira relacijskih praks, ki vodijo do znanja in prispevajo k vzdržljivosti celotne stroke.
Uredništvo revije AR/Arhitektura, raziskave poziva k predložitvi člankov na temo interrelacijskih – in dialektičnih – konstruktov, ki opredeljujejo »politiko črte« in njene manifestacije znotraj arhitekture in sorodnih disciplin.
Marina Lathouri
gostujoča urednica za leto 2020
Rok za oddajo povzetkov je 1. september,
končne eseje pa se oddaja do polnoči 30. oktobra.
Vsaka številka revije AR/Arhitektura, raziskave obravnava temo, ki zadeva arhitekturo, umetnost in povezana področja, ki se prepletajo. Raznovrstnost interpretacij je dobrodošla, vendar je ustreznost izbrani temi pomemben pogoj za sprejetje članka. Za objavo so izbrani kritični, domiselni in aktualni prispevki, ki temo številke obravnavajo na ustvarjalen in izviren način. Če je članek primeren za recenzijo, se bo uredništvo obrnilo na avtorja glede dodatnih informacij.
Avtor ali skupina avtorjev z oddajo članka zagotavlja izvirnost in avtorstvo. Z oddajo zagotavlja, da ne besedilo ne grafični elementi niso bili objavljeni ali poslani v objavo drugi reviji. Vsak avtor odgovarja za svoj prispevek. Avtorji naj upoštevajo Zakon o avtorskih pravicah (Uradni list RS, št. 21/95, 9/01). Ta v načelu dovoljuje objavo že objavljenega grafičnega gradiva v namen ponazoritve, vendar mora biti vir popolno naveden. Avtor prispevka mora pred objavo pridobiti pisno dovoljenje avtorja grafičnega gradiva.
Avtorji naj uporabljajo čikaški sistem citiranja in oblikovanja (The Chicago Manual of Style).
Vsak vir, ki je uporabljen v članku, mora biti naveden v seznamu virov in literature (in obratno). Seznam naj obsega največ 4000 znakov s presledki in največ dvajset virov. Neobjavljenih rezultatov in osebne komunikacije ni priporočljivo navajati v seznamu virov, lahko pa se omenijo v besedilu članka. Če so ti viri vključeni v seznam, naj vnosi sledijo standardnemu načinu citiranja v reviji in naj namesto datuma objave vsebujejo pripis »neobjavljeni rezultati« ali »osebna komunikacija«. Če je vir označen s pripisom »v tisku«, to pomeni, da je bil sprejet v objavo.
Objavo vsega slikovnega gradiva mora odobriti njegov lastnik ali organizacija, ki z njim upravlja; avtor prispevka mora predložiti dovolilo za uporabo avtorsko zaščitenega gradiva ali blagovne znamke. Avtor prispevka naj grafično gradivo pošlje ločeno, v eni datoteki, ki naj vsebuje vse slike idr. Gradivo naj bo pripravljeno z resolucijo 300 dpi in v formatih JPG ali TIFF. Umestitev slik naj bo označena v besedilu članka; kljub temu se lahko uredništvo odloči, da članek oblikuje v skladu s celostno grafično podobo izdaje.
Rok za oddajo povzetkov je 1. september,
končne eseje pa se oddaja do polnoči 30. oktobra.
Vsa besedila in slike pošljite na e-poštni naslov ar-submission@fa.uni-lj.si